Downhill
Tam, kjer Avče so doma,
drobna kaplja pade iz neba
in če dobro ta razmoči tla,
nenavaden ples se zaigra.

Blato teče sem in tja,
z njim spustaš se poigra
in če proge dobro ne pozna,
za ovinkom butne ga.

A marsikdo se kar tako ne da,
je treba prid't do zlata
in če blizu je doma,
slava skoraj čaka ga.

Da pa vedno dobro se konča,
mor'ta bit pogoja dva:
dež naj pada iz neba,
ljubi naj se blatna tla.

A. P.


Opis proge

Dolžina: 2150 m
Višinska razlika: 420 m
Predviden čas za prevoz proge: 3:30–4:00


Proga v 90 odstotkih poteka po gozdnih poteh, 5 odstotkov predstavlja kolovoz, ostalih 5 odstotkov pa travnik. Start se nahaja na 570 metrov visokem Kuku, od koder se po grebenu spusti proti prvemu skoku, ki se nadaljuje v tehnični del (Kor Holyo). Sledi vijuganje med drevesi, manjši drop, tehnične skalce in že smo na prehodu gozdne poti. Od tu naprej dosežemo TOP SPEED (okoli 60 km/h), sledi rondo in že smo na kolovozu proti drugemu skoku (8 m). Sledita tehnični S in ŠUMBA skok, nato se peljemo do vikendov in se z visoko hitrostjo poženemo čez travnik (okoli 60 km/h), od koder nas do cilja na 150 metrih nadmorske višine loči samo še en ovinek.

Zgodovina downhilla

Prva tekma v spustu z gorskimi kolesi je v Avčah potekala v nedeljo, 2. maja 2004. Uradna organizacija je bila v rokah kolesarske sekcije pri klubu Djak Nova Gorica , ki se je poimenovala Djak Extreme. Tekma je bila druga iz serije tekem za slovenski pokal. Na pomoč pri organizaciji je priskočila vsa vas z gasilci na čelu. Kljub slabi vremenski napovedi se je obetala do tedaj rekordna udeležba – kar 109 tekmovalcev iz 26 različnih klubov je prišlo »krstit«  2200 m dolgo progo, ki se začne pod Avškim kukom, konča pa na Šturjah v Avčah.
Tekmovalci so  imeli na progi obilo garanja, saj je bilo na dan tekme deževno vreme, blato se je lepilo na kolesa, ki so se prenehala vrteti  in marsikdo je na cilju jezno zalučal kolo v blato. Polne roke dela pa so imeli tudi organizatorji, saj ni bil mačji kašelj zadostiti vsem predpisom Kolesarske zveze Slovenije, da je tekma potekala neoporečno in gladko. Gledalcev je bilo kljub slabemu vremenu kar precej, večino je prignala gola radovednost, kakšen je ta šport in kako se bo tekma odvijala.
Zadovoljiva pa je bila tudi medijska pokritost prireditve, saj je tekma v spustu pomenila novost v tem delu Slovenije in mediji so se radi odzvali povabilu. Zmagovalec prve avške tekme je bil Italijan Alan Beggin (Mapei) pred Luko Novakom (Novak – Scott) in Janezom Jamnikom (Fanatic Enduromax).

Naslednje leto (2005) je tekma potekala 10. aprila. Tokrat  jo je organiziralo domače ŠKTD Avče, ki je bilo prav na pobudo kolesarjev tudi ustanovljeno. Razmere so bile podobne kot na prvi tekmi – vsaj kar zadeva vreme. Organizacija pa spet – špica. Morda je najbolj zgovorna pripomba, ki jo je dal kolesar, od katerega je kar »ceketalo« blato: » Ti Avčani so pa res od sile. Bolj ko ščije, bolj jim vse laufa.« Prireditev je bila bogatejša za srečelov, gledalcev je bilo približno enako kot prejšnje leto, vse pa mokro, blatno, mokro ...

Zmago in z njo najžlahtnejšo unikatno medaljo je tokrat odnesel domov  Luka Novak.

Zaradi zapletov pri organizaciji  je bila tretja tekma prestavljena za pol leta. Najprej je bila predvidena pomladi 2006, potekala pa je 1. oktobra 2006. Ne glede na to pa jo je spet zaznamoval dež. Polfinalna vožnja je bila še suha, finalno pa je spet poškropilo. Postregla pa je z zelo razburljivo finalno vožnjo, saj se do konca ni vedelo, kako se bo razpletla in kdo bo osvojil medalje z divjim prašičem v sredini, kdo pa bo kljub odlični uvrstitvi v prvi vožnji odšel domov praznih rok. Seveda  pa je na finalni tekmi padla tudi odločitev, kdo bo zmagovalec slovenskega pokala v spustu za tekoče leto. To je postal Matej Drnovšek pred Andražem Jeršinom in Luko Novakom.

Lanskoletna tekma je bila 6. maja. Vreme je bilo za spoznanje boljše, tla pa razmočena in temu primerno blatna. Najbolj je »zalilo« sobotni uradni trening. Medtem ko so gledalci iskali zavetje, so tekmovalci prav vriskali od zadovoljstva, saj jim je naliv sproti spiral blato s koles in so bili njihovi  časi precej boljši kot bi bili sicer. Na nedeljski tekmi se je najbolje izšlo Alanu Begginu, ki je zmagal pred Luko Novakom in Nejcem Rutarjem.

In kakšna bo letošnja? Suha ali mokra? Bomo končno videli kolesarje, ki so postali že kar nekako naši, v čistih dresih na suhi progi? Upajmo na najboljše in držimo pesti!

Video: Predstavitev proge
Slike