Zanimivosti za obiskovalce
- V vasi je cerkev sv. Martina – poznogotska stavba s pravokotno, ravno ladjo in zvezdasto-rebrasto obokanim prezbiterijem s freskami iz okoli leta 1470. V cerkvi je oljna slika sv. Martina z beračem, ki jo je po 1. svetovni vojni pri njeni obnovi naslikal Andrej Bucik po rodu iz okolice Avč. Cerkev odlikujeta skrbna zidava in bogastvo kamnoseških detajlov. Pri obnovitvenih delih leta 1924 so naleteli na ostanke iz rimske dobe – na rimske novce in nakit, kar bi lahko potrdilo domnevo o obstoju naselja v tej dobi.
Srednjeveška cerkev sv. Martina v Avčah v Soški dolini, ki je srečno prestala vihro prve svetovne vojne, hrani v prezbiteriju pomemben ciklus fresk. Prav slikarski okras je pritegnil pozornost italijanskih umetnostnih zgodovinarjev, predvsem Antonia Morassija in Andrea Moschettija, med slovenskimi raziskovalci pa so o cerkvi pisali France Stelč, Ivan Komelj in Emilijan Cevc. Cerkev je bila deležna nove pozornosti v okviru razstav Golika v Sloveniji v Narodni galeriji v Ljubljani in Gotske cerkve v Posočju in Goriških Brdih v Gorici. Urbar benediktinskega samostana v Rožacu (Rosazzo – Italija) iz leta 1538 prinaša tudi povzetek notarske listine z dne 13.01.1495, v kateri sta rožaški opat Pietro Dandolo in zadnji goriški grof Lenart določila medsebojne pravice glede cerkve sv. Martina. Iz tega povzetka tako izvemo, da je bil v Avčah ob času sklenitve akta že dokončan prezbiterij, da je pravica izbire in predstavitve duhovnika pripadala grofu in končno, da je cerkev postala kaplanija.
- V Nadavčah stoji romarska cerkev Marije Snežne, ki ima v notranjosti več zanimivih detajlov in je že na zunaj mogočna zgradba z ločenim zvonikom, za katerega nekateri poznavalci menijo, da je bil zgrajen na ostankih nekdanjega rimskega stolpa. Prezbiterij cerkve je iz leta 1515, v približno isti čas datirajo tudi plastike, ki so pripadale gotskemu krilnemu oltarju, marmorni oltar stebričnega tipa je iz leta 1701, oltarji v ladji datirajo v 17. stoletje, ostanki figuralne poslikave v ladji pa so delo Jerneja iz Loke okoli 1530.
- Studenec Močila se nahaja nad potokom Avščkom. Domačini ga po starem vaškem izročilu imajo za zdravilnega. Pri studencu najdemo enega od redkih naravnih rastišč sredozemske praproti venerini lasci (Adiantum capillus veneris L.). Rastišče je zaščiteno.
- Eden od nepresahljivih vodnih izvirov je tudi studenec Podlajšč, ob katerem je avstoogrska vojska za svoje potrebe uredila pokrito perišče, ki so ga Avčani zaradi njegove funkcionalnosti nato s pridom uporabljali kar nekaj desetletij. V njegovi bližini je na veliki konglomeratni skali spominsko obeležje v nesreči preminulemu avstroogrskemu oficirju.
- Na Šturjah, ravnici ob potoku Avščku pod Podlajščem je opuščeno italijansko vojaško pokopališče s spomenikom iz 1. svetovne vojne. Ostanke grobov so odpeljali v Italijo.
- V centru vasi je postavljen spomenik vaščanom, padlim med NOB in umrlim v internaciji. V vasi sta tudi dve spominski obeležji. Ena spominska plošča je na rojstni hiši Jožefa Škodnika, ki so ga nemški okupatorji kot partizanskega borca ranjenega zajeli v Gorenjem Avščku, ga zverinsko mučili in usmrtili z obešanjem pred domačo hišo. Druga spominska plošča je postavljena na rojstni hiši Mihaela Presena – Zvezde, aktivista – ilegalca in funkcionarja OF in KP za Severnoprimorsko okrožje, padlega na Kanalskem vrhu pod rafali nemške brzostrelke ob preboju iz sovražnega obroča. Na avškem vaškem pokopališču, ki leži ob cesti v smeri proti Kanalu, stoji na častnem mestu tudi grobnica padlih borcev NOB.
- Avče z okolico in zaselki so idealen kraj za obiskovalca, ki si predvsem želi čas prebiti v neokrnjeni naravi. Pri tem je seveda treba odmisliti sedanje gradbišče hidroelektrarne, ki pa bo do leta 2008, kot obljubljajo, predana svojemu namenu. Verjamemo, da bo takrat sanirana in tudi primerno urejena njena okolica. Tako bo tudi del Avč pritegnil določeno vrsto obiskovalcev in ne bo odvračal ljubiteljev miru in narave.
- Prav razgibanost avške okolice je ponudila možnost za organizacijo spusta z gorskimi kolesi (downhill). Ta kolesarska disciplina se je že kar dobro uveljavila in privablja v Avče vsako leto več udeležencev, pa tudi občudovalcev.
